SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 12. 3. 2022

Danes ob 12. uri se je zaključil e-kongres stranke Naša prihodnost, na katerem so člani potrdili novo vodstvo. Novoizvoljeni predsednik stranke je postal Ivan Gale, novoizvoljena podpredsednica stranke pa je postala mag. Violeta Bulc.

Ivan Gale je v zadnjih mesecih opravil številna srečanja z različnimi gibanji in strankami, saj se je želel skupaj s svojo ekipo podpornikov pridružiti eni od strank z namenom, da skupaj nastopijo na prihajajočih volitvah. Prednost v razgovorih je dal novim in nastajajočim strankam, saj je prepričan, da je za vzpostavitev drugačne, vključujoče in v prihodnost usmerjene politike potreben prihod novih, neobremenjenih imen in svežih idej v državni zbor. Ob današnjem kongresu je novoizvoljeni predsednik stranke dejal, da je »na koncu je pretehtala odločitev, da je za uveljavitev naših vrednot samostojna pot najboljša«.

Stranka Naša prihodnost se zaveda, da je dober program ključnega pomena za uspešno delo stranke, zato je k njegovem snovanju povabila strokovnjake z različnih področij. Do danes je pripravljen osnutek predloga programa, ki pa se bo še dopolnjeval in bo v končni strukturi in obliki predstavljen na aprilskem kongresu stranke. Vabljeni, da si osnutek ogledate na spletni strani stranke www.nasaprihodnost.si.

Ključna področja, za katera se bo zavzemala stranka Naša prihodnost:

• boj proti korupciji,
• neodvisnost medijev,
• reorganizacija zdravstva,
• strokovno kadrovanje namesto političnega,
• socialna in pravna država,
• samooskrba na vseh področjih.

Največji sovražnik korupcije je preglednost. S povečanjem preglednosti in transparentnosti pri porabi javnih sredstev po sistemu »z enim klikom do vseh podatkov« bo mogoče preprečiti in pravočasno odkrivati neprimerne prakse pri transakcijah, ki vsebujejo korupcijsko tveganje. Prav tako je treba omogočiti, da državljani brez zapletenih postopkov na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja spremljajo lobistične stike političnih funkcionarjev.

Svoboda govora je neposredno povezana z medijsko svobodo. Brez svobode govora demokratična družba ne more delovati. V zadnjih dveh letih smo bili priča različnim poskusom podrejanja ali omejevanja delovanja medijev (kadrovanje na RTV, ustavitev financiranja STA, nakupi domačih medijev s strani madžarskih političnih zaveznikov aktualne vlade, pritiski in šikaniranja novinarjev). Slovenija nujno potrebuje novo medijsko zakonodajo, ki bo ustrezno zaščitila novinarje in domače medije pred politiko in medijsko koncentracijo.

Reorganizacija zdravstva med drugim pomeni tudi, da je potrebno zagotoviti bolj transparentno delovanje in s tem zmanjšanje korupcije, ki »požira« sredstva, namenjena bolnikom. Slovensko zdravstvo bolj kot dodatna sredstva potrebuje boljšo organizacijo. Primer nabave žilnih opornic je bil tipičen primer korupcije, ko smo v Sloveniji opornice plačevali dražje kot v Nemčiji. V trenutku, ko je postopek nabave opornic postal javen, so cene padle za 80%. Podobno se najverjetneje dogaja na mnogih področjih delovanja slovenskega zdravstvenega sistema, kjer se prelivajo ogromna denarna sredstva.

Ena večjih težav slovenske javne uprave je politično kadrovanje. Kljub  temu, da imamo v slovenskem javnem sektorju med javnimi uslužbenci številne vrhunske strokovnjake, vodilna mesta zasedejo večinoma lojalni člani političnih strank. Če bi priložnost vodenja namesto političnemu kadru  dali neodvisnim strokovnjakom, ki jih javni sektor že zaposluje, bi neprimerno lažje dosegli večjo učinkovitost delovanja javnega servisa, ki je v službi državljanov. Temu sledimo tudi v naši stranki, saj smo v svoje vrste povabili nadarjene ljudi z različnih področij, brez pogojevanja članstva v stranki.

Slovenija mora biti pravna in socialna država. Pravna država pomeni, da se politika ne sme in ne more vmešavati v delovanje policije in organov pregona. Žal smo tudi v tem primeru v zadnjih dveh letih videli, kako lahko vladajoča politika z vmešavanjem v delovanje neodvisnih institucij ščiti posameznike, ki so osumljeni kaznivih dejanj. Za neodvisnost pravne države.

Socialna država pomeni, da zagotavljamo dostojno življenje ne glede na status. Kvaliteta družbe se najbolj odraža v odnosu do najranljivejših skupin, zato je treba poskrbeti za solidarnost: družin z nizkimi prihodki, brezposelnih, upokojencev, bolnikov, prekarnih delavcev, invalidov, veteranov in drugih. Delovanje socialne države je odvisno tako od uspešnosti gospodarstva kot od delovanja demokracije in učinkovitih javnih institucij.

Prava socialna država je država, kjer ni revščine!